BOEM
(Dejvi Kotar, Matic Jere)
MI POTUJOČA SMO KARAVANA
OD LJUBEZNI BOLANA, OD PIJAČE ZASPANA
PAMET ZADELA NAM VINSKA JE MOČ
PR’JATLE OBJELA POZNA JE NOČ
SMO KOT PRAVI BOEMI
V SAMOTI SREČNI, V SANJAH VEČNI
PLIMA, OSEKA STA KOT ČUSTVA ČLOVEKA
KAKOR PRAVI POET: »TO JE VEČNI SONET«
NIKOLI NE VERJEMI VSEM LJUDEM
PRIHAJA SONCE ZA DEŽJEM
VRNIMO SANJE POZABLJENIM NOČEM
KJERKOLI BOŠ OSTANI BOHEM…
OD MESEČINE OBSIJAN JE OBRAZ
KI SPLAHNEL BO V SONCU, SONCU SVOBODE
VEDNO GOREČE JE ZADNJE SLOVO
RADOST , VESELJE ZAMENJAL JE BOL
SMO KOT PRAVI BOEMI
V SAMOTI SREČNI, V SANJAH VEČNI
MOŠKI IN ŽENSKA STA VEDNO LE ENO
ČLOVEK JE BOJ, POZABLJENI STROJ
Refren
Solo
Refren